... je glasbeno popotovanje s slovensko ljudsko pesmijo in zvočili ter glasbili sveta. Z Matejo Gorjup in Samom Kutinom.
ponedeljek, 31. avgust 2015
sreda, 19. marec 2014
Mateja Gorjup in Samo Kutin
v glasbenem popotovanju poslušalce popeljeva v svet slovenskih ljudskih
pesmi, pospremljenih z glasbili sveta, udeleženci pa se nama pri ustvarjanju zvočne pokrajine pridružijo s petjem in igranjem na glasbila in
zvočila.
Medtem, ko
pesem Pobelelo pole, pospremljeno z dvojno piščaljo, otroci podprejo z glasovnim oponašanjem živali ter z igranjem na zvonce in
pastirske piščali, se pri
pesmi Cigajnar posvetijo ritmiziranju na lonce, činele in doma izdelane cevne zvonce.
Lepa Anka zapleše v velikem kolu ob spremljavi srednjeveškega glasbila hurdy
gurdy, Neža pa svojo
zgodbo o tem, kako je hod'la proso plet', pove ob spremljavi afriške harfe n'goni
in preprostih ropotuljic. Grmenje pričaramo s pločevinko in
z dolgo vzmetjo, ko pa se mu pridružijo še zvoki dežnih palic,
ptički in veter,
imamo že pravo
vremensko vzdušje za pesem Oj pojd d'žek ti.
Ko poveva, da
improvizacija pomeni, da nihče ne ve, kaj
bomo igrali, se otroci sproščeno pridružijo na odru in za konec ob spremljavi
samodelujočega brenčečega enostrunskega glasbila ter pod okriljem dirigentske taktirke zvočijo s predmeti in z doma izdelanimi
glasbili, pa naj so to glasne večmetrske plastične cevi z
baloni – balunofoni, večtonsko tolkalo iz bojlerja in klarineti iz slamic ali pa le lesene palice, kovinske šalice,
baloni in budilka. Vse se združi v navdušujoč improviziran
orkester.
Mateja se je ljudskih pesmi naučila prek ustnega izročila, brskanja po arhivskih posnetkih in
študija etnologije in kulturne antropologije, Samo pa je nekatera glasbila
izdelal sam, druga nabral na potovanjih v tuje kraje in jih glasbeno spoznal
kot samouk. Nastopajoča imava obilo
izkušenj pedagoškega dela z otroki, kar pripomore k odlični komunikaciji s sodelujočimi. Komentar
je ustrezno prilagojen starostni skupini otrok.
Z otroki se na glasbeno popotovanje lahko podava v različnih prostorih
šol, vrtcev, knjižnic, bolnišnic ... ali na prostem. Program je primeren tako za predšolske,
osnovnošolske kot srednješolske otroke. Kadar so vanj vključene družine, vzpodbujava tudi k medgeneracijskemu sodelovanju.
Starostne omejitve v glasbi ni!
V upanju na sodelovanje vas prijetno
pozdravljava,
Mateja in Samo
cadrgrecords@gmail.com Najino ploščo 'Po lougi lejče', lahko naročite na strani www.macefizelj.si/luninmed za ceno, ki jo določite sami.
ponedeljek, 5. avgust 2013
Lunin med v vrtečih sličicah
O ja! Sedaj si naju lahko, za morebitno boljšo predstavo, ogledate tudi v kratkem filmčku.
Njegov avtor je Gašper Gobec, ki naju je v mesecu majniku posnel na enem izmed najinih koncertov - delavnic.
Pozdravček
od Luninega Medu
http://www.youtube.com/watch?v=r7vqAiv9-vQ
Njegov avtor je Gašper Gobec, ki naju je v mesecu majniku posnel na enem izmed najinih koncertov - delavnic.
Pozdravček
od Luninega Medu
http://www.youtube.com/watch?v=r7vqAiv9-vQ
sreda, 26. december 2012
Juh, Juh, Juhu huuuj!! Plošček je tu!!!
Dragi vsi,
še pred koncem tega leta
sva duet Lunin med
izdala CD plošček Po lougi lejče
Na njem najdete slovenske ljudske pesmi pospremljene z glasbili in zvočili sveta.
Namenjen je otrokom in vsem mladim po duši .
Srčno upava, da pride do vas.
Naročite ga lahko preko http://www.macefizelj.si/luninmed/luninmed- polougilejce.html
ali preko elektronske pošte na:
gorjup.mateja@gmail.com (Mateja)
cadrgrecords@gmail.com (Samo)
Ker želiva, da bo ta glasba dostopna vsem, ceno vselej določite sami.
Z veselimi pozdravi
Lunin med (Mateja in Samo)
Več o projektu Lunin med na:
Če mislite, da bi ta plošček koga zanimal in bi ga radi komu priporočili, pošljite to sporočilo v veter.torek, 23. oktober 2012
sreda, 15. februar 2012
Lunin med v Banja Luki
Lunin med je tokrat zakoračil tudi prek geografskih meja.
Od 9. do 11. februarja sva namreč izvedla glasbeno delavnico za otroke slovenskih izseljencev v Banja Luki.
Nekaj o tem lahko preberete na: http://www.siol.net/kultura/dogodki/2012/02/slovenska_ljudska_glasba_odmevala_v_banjaluki.aspx
Od 9. do 11. februarja sva namreč izvedla glasbeno delavnico za otroke slovenskih izseljencev v Banja Luki.
Nekaj o tem lahko preberete na: http://www.siol.net/kultura/dogodki/2012/02/slovenska_ljudska_glasba_odmevala_v_banjaluki.aspx
četrtek, 9. februar 2012
Kako je bilo na Osnovni šoli Cerkno
Dan pred kulturnim dnem, sva bila povabljena med osnovnošolske otroke cerkljanske osnovne šole.
Druženje z njimi je bilo zares nepozabno. Učiteljica Vanja Lampič jih je poprej dobro pripravila na najin prihod, tako je duh vedoželjnosti kar plamtel in otroci so z zanimanjem sodelovali v najinem nastopu.
Druženje z njimi je bilo zares nepozabno. Učiteljica Vanja Lampič jih je poprej dobro pripravila na najin prihod, tako je duh vedoželjnosti kar plamtel in otroci so z zanimanjem sodelovali v najinem nastopu.
Naše druženje z otroki vrtca v Železnikih
V petek 2.svečana sva obiskala Antonov vrtec v Železnikih.
Kako zelo lepo smo se imeli, lahko vidite na njihovi spletni objavi http://antonov-vrtec.si/ ali skozi oko objektiva njihove vzgojiteljice Nežke Čufar:
Kako zelo lepo smo se imeli, lahko vidite na njihovi spletni objavi http://antonov-vrtec.si/ ali skozi oko objektiva njihove vzgojiteljice Nežke Čufar:
sreda, 8. februar 2012
Pravljičen zimski večer v Knjigarni Sanje
Decembra sva se v Knjigarni Sanje znašla pod tistim oblačkom, pod katerim rase pravljica (http://www.sanje.si/dogodki.php?id=1335).
In res lepo je bilo!
Avtorica fotografij je Manca Čujež.
In res lepo je bilo!
Avtorica fotografij je Manca Čujež.
torek, 22. november 2011
V Medani je bilo prav medeno lepo!
Letošnjega avgusta sva svojo delavnico popeljala na Kras, kjer smo skupaj z otroki - obiskovalci Festivala Sanje - prečesali ves svet z najinimi inštrumenti in zvočili, s pesmijo pa vse slovenske pokrajine: od Porabja, čez osredje, do Rezije. In prav tako od gori do doli in vse povprek dežele skupnega jezika in tako različnih narečij.
V najinih boršah vsekakor ni manjkal hurdy gurdy:
niti gongoma:

in indijski sarangi ter kalimbe. Take in drugačne:
Avtorica vseh fotografij je Manca Čujež.
V najinih boršah vsekakor ni manjkal hurdy gurdy:
niti gongoma:
in indijski sarangi ter kalimbe. Take in drugačne:
Blagozvočen iz starega bojlerja doma narejen instrument:
Iz najine borše pa je priskakljalo ali se kako drugače prikotrcljalo obilo vriskov, smeha in židane volje!
Avtorica vseh fotografij je Manca Čujež.
četrtek, 17. november 2011
Na obisku v Centru Zarja
V letošnjem letu smo skupaj s prijateljem Borutom obiskali Center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo Zarja.
Druženje je bilo osrečujoče in z veseljem še kdaj prideva.
Utrinke si lahko ogledate na http://www.center-zarja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=129&Itemid=136
Druženje je bilo osrečujoče in z veseljem še kdaj prideva.
Utrinke si lahko ogledate na http://www.center-zarja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=129&Itemid=136
Slovenske ljudske pesmi pospremljene z zvočili in glasbili sveta (program za otroke in mlade po srcu)
V glasbenem popotovanju skupaj s poslušalci ustvarjava in predstavljava čaroben svet ljudskih pesmi naših dedov in babic. Pojeva ljudske pesmi iz naših krajev, in jih spremljava na instrumente iz raznih dežel. Od afriških (kalimba, gongoma, n'goni, balafon, bendir, kalabaši - buče na vodi…), prek avstralskega didgeridooja, indijskih instrumentov (sarangi, tampura, khamak …) do slovanskih (koncovka, bisernica in srednjeveško glasbilo hurdy gurdy) pa tudi slovenskih (lončeni bas, okarina in drumlja).
Uporabljava tudi različna zvočila (zvončki, raglja, majhne činele, ropotulje, preproste piščali, doma izdelani kazuji in duholovci ter litofon iz marmornih plošč…), ki poslušalce neposredno, s prvoosebno izkušnjo, vključujejo v glasbeno ustvarjanje.
Foto: Manca Čujež
Nastopajoča spodbujava zavest medkulturnega dialoga in prispevava k ohranjanju kulturne dediščine.
Nastopajoča spodbujava zavest medkulturnega dialoga in prispevava k ohranjanju kulturne dediščine.
Mateja se je ljudskih pesmi naučila preko ustnega izročila, brskanja po arhivskih posnetkih in študija etnologije in kulturne antropologije, Samo pa je glasbila povečini nabral na potovanjih v tuje kraje in jih glasbeno spoznal kot samouk. Nekatere pesmi otroci nemara že poznajo (Marko skače, Lepa Anka, Čuk se je oženil), vendar jih v zvočni preobleki zlahka uzrejo kot sveže in na novo odkrite.
Zanimiv je na primer preplet slovenske ljudske pesmi Izidor ovčice pasel, z indijskima instrumentoma sarangi in tanpuro.
Naročite se na:
Objave (Atom)














